VRTČEVSKI LETOPIS ZA LETO 2010-2011

OE Gorenjska se je v radovljiški »Čebelici« septembra 2010 povečala še za en oddelek.  Tako je gorenjsko enoto  v vrtcu Sončnica na Hrušici (en oddelek) in v vrtcu Čebelica v Radovljici (dva oddelka), v tem letu obiskovalo 47 otrok (21 dečkov in 26 deklic). Vzgojiteljice Sabina, Andreja in Tadeja smo skrbele za otroke stare od enega  do šest let. Pri tem so nam pomagale vzgojiteljice pomočnice Sonja, Ksenija, Barbara in Tina.
V Tadejini skupini je bila večina otrok stara med 4 in 5 let.  Štirje otroci so bili predšolski, vendar gredo v šolo samo trije. Dogajalo se je veliko – tako med nami, kot z nami ali za nas. Ker so prstki postali že precej bolj spretni smo šivali zapestnice, nekateri pletli črvičke s prstki, izdelali slike prosojnice, olupili in ostrgali smo lesene palice, da so te lahko postale ribiške, šivali smo kokoške, zajčke in košarice za veliko noč, pa še in še in še…. Jeseni smo seveda spet spoznali pot od žitnega klasa do kruha in naši kruhki so dišali najlepše in bili najbolj okusni. Kuhali smo slivovo marmelado, ki je je potem teden za tednom zmanjkovalo med našimi zajtrki. Spoznali smo, da je korenček zelo zabavna zelenjava: lahko se vrti kot kolesa ali leti kot metulji, lahko se ga nariba in pokapa s pomarančnim sokom in postane slastna solata. Starši so nam prinesli nenavadne kutine. Iz njih smo naredili marmelado, pecivo in slastne kroglice. Pravi mali kuharji smo postali. Obiskal nas je celo čisto pravi kuhar in skupaj smo spekli sadno torto. V pustnem času smo se spremenili v frizerje in pričeske, ki so nastajale so bile prav izvirne. Da pranje perila ni kar tako smo spoznali, ko smo na roke oprali vse kar imamo v igralnici in je iz blaga. Drgnjenje je »samo« za močne, obešanje, likanje in zlaganje pa je bilo zabavno vsem. Postali smo tudi kovači in si skovali čisto prave obeske za ogrlice. Kladivo so spretno vrteli tako fantje, kot dekleta. Zabavno je bilo opazovati dekleta, ko so fantje na prešo stiskali sok iz jabolk. Tudi tu je potrebna moč in dekleta so spontano navijala zanje, poskusile pa tudi same. Pozimi smo se veliko drsali in sankali na bližnjem hribčku, poleti smo tete napolnile dva bazenčka in čofotanju ni bilo ne konca ne kraja. Poseben dogodek je bil obiranje češenj  in jagod pri Sari doma. Obiskali smo tudi Ajdo in se »navozili« z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi. K nam v goste so želeli priti otroci s posebnimi potrebami iz prvega razreda OŠ Antona Janša. Skupaj smo se igrali, peli in si na koncu ogledali še lutkovno predstavo. Zabavno nam je bilo skupaj in obljubili smo, da se pridemo igrat na njihovo igrišče.
Tudi skupaj z otroki tete Andreje počnemo marsikaj. Starejši pomagamo malim pri oblačenju ali nanje pazimo na sprehodu.  Jeseni smo imeli dan odprtih vrat med skupinama. Med sabo smo se pomešali in po skupinicah skuhali bučno juho, spekli bučne kolačke in oblikovali in pekli Andrejine »frcokle«. V božičnem času smo peli pesmi in okrasili božično drevo v starem jedru Radovljice.  Enya nas je povabila v kavarnico svoje mame, kjer so nas pogreli s slastnim kakavom. Za pusta smo občudovali drug drugega, se skupaj odpravili po mestu podit zimo in ga na koncu z vso žalostjo pokopali. Tudi kakšna solzica je pritekla. Izdelali in pobarvali smo ptičjo hiško, ki smo jo obesili v park, kjer se igramo. Ptičkom smo vestno trosili hrano. Spomladi nas je razveselil obisk tete Pomladi, ki nam je prinesla tople in bolj svetle dni. Pozabila ni niti na trobentice, zvončke, žafran, vijolice. V svoje goste so nas povabili gasilci in lahko smo preizkusili njihove obleke, se dvignili v košari visoko v nebo, opazovali kako rešujejo iz globin, kako gasijo, pa še policisti so nam pokazali svojo »marico«, radar, lisice…
V letu 2010-11 se je torej v Čebelici oblikovala nova skupina, njena velikost (oz. majhnost) je bila prilagojena velikosti prostora. S 15 otroci sta se družili teti Andreja in Ksenija. Med letom se je nekaj otrok vključilo na novo (Vesna, Gaja, Taras), ena deklica pa se je preselila in zapustila skupino (Veronika). Vse nove otroke so ostali lepo sprejeli.
Obe teti in otroci so precej sladkosnedi in so vsak četrtek posvetili temu, da so kaj spekli. Začeli so s kruhom, potem pa so se naučili peči različna peciva ali piškote, ki so bili primerni za tisti letni čas ali izdelovati igrače iz testa. Za praznovanje rojstnih dni so skupaj pekli torte. Erik je vsako jutro ob prihodu v vrtec najprej preveril, če se v pečici že kaj dogaja. In kadar se je, je tekel po celem vrtcu in oznanil veseli dogodek.
Nika je v »taveliki« skupini videla, da sta se poročila Gaber in njena sestrica Ajda. Doma pa je oznanila, da je Erik njen mož. V njunem svetu to deluje tako, da ko zboli Nika, zboli tudi Erik. In obratno.
Cela skupina je včasih delovala kot velik ansambel. Odlični glasbeniki so igrali na lonce, škatle, palčke, deske in deščice, ki so bile v tem primeru violončela, kitare, bobni, činele in podobno. Včasih pa so imeli občutek, da stojijo na letališki stezi, saj sta Lan in Urh redno preletavala igralnico z letalom (zajahala sta stojalo in za krila uporabila lesene deske). To ni bilo navadno letalo, pač pa »šlepmašina«.
V novem šolskem letu čaka skupino kar nekaj sprememb, a upamo, da bo vseeno ansambel še vedno ubran.
Na Hrušici so se starejši otroci učili strpnosti, saj so v skupini imeli veliko malih otrok, starih komaj leto ali malo več. Ker je vrtec na Hrušici v prijetnem vaškem okolju lahko veliko časa preživijo zunaj. Hodili so na sprehode, nabirali kostanj, obirali in nabirali zelišča in jih sušili za čaj. Otroci imajo svoj vrtiček oziroma dvorišče, kjer je tudi vedno kaj za početi. Treba je pograbiti listje in kamenčke, obrezati veje, pokositi in pograbiti travo. Otroci so letos tudi sejali semena v kalilniku. Šolski otroci so jih smeli zalivati, opazovali so kapljice vode in se čudili rasti kalčkom in to rasti brez zemlje. Neznansko so uživali ob spuščanju zmaja, ki so ga naredili skupaj s teto Sonjo. Trije predšolski otroci so se zato še posebej veselili »sončkovih uric«, ko so teto Sabino imeli le zase in z njo lahko delili strahove ali radost pred vstopom v šolo. Pletli so s prstki, šivali… in izdelke ob koncu leta z veliko ponosa prinesli domov. Izdelali so vazice za mamice, naredili ovčke iz nepredene volne, šivali voščilnice… Svojo spretnost, moč in pogum so pokazali tudi na kresovanju. Letos je bilo skupno za vse otroke in starše OE Gorenjska. Malčki so skupino bogatili s svojimi malimi napredki: prvi koraki, prva beseda, prva igra, prvi dan brez joka, prvi samostojni grižljaji…
Ja, pestro je pri nas. Celo leto. In z veseljem, radovednostjo in nestrpno potrpežljivostjo stopamo novim dogodivščinam naproti.

Napisala: Tadeja Štular, vzgojiteljica v vrtcu Čebelica