DOBRA SOLATA RASTE POČASI

avtorica besedila: Simona Pajk, waldorfska učiteljica, razredna učiteljica 2. razreda na Waldorfski Osnovni Šoli Ljubljana

  simona-pajk_portret

Malo pred velikonočnimi prazniki, smo vas povabili na predavanje Davida Brierlya. Gospod ima mednarodni ugled, ne le v waldorfskih krogih, temveč tudi širše. Predaval je na različnih univerzah po vseh kontinentih. Prijazno se je odzval našemu vabilu in pripravil predavanje z naslovom: »Kako pripraviti otroka na izzive prihodnosti?«

Bilo je res lepo, toplo, sončno popoldne. Idealno za zgodnja opravila na vrtu.  Pred predavanjem sem gospodu Brierlyju omenila, da me malce skrbi za udeležbo. Gorenjci namreč radi delamo na vrtovih. Kljub lepemu vremenu, se nas je v dvorani  IEDC – Poslovne šole Bled nabralo lepo število. Počasi, a vztrajno izginjajo predsodki in vse več je takšnih, ki obiščejo naša predavanja in se potem z veseljem vračajo.  Razveseljivo!

No, ker je bilo popoldne bolj primerno za vrtnarjenje, kot sedenje v predavalnici,  je tudi  gospod Brierly začel s solato: »Kljub nizkim temperaturam in neugodnim razmeram, je na Norveškem (pa ne samo tam) mogoče v vsakem trenutku kupiti  solato. V supermarketih se ponuja lepa, sveža, zelena solata.  Ko jo prinesemo domov, svežina izgine in prej napeti listi hitro izgubijo prožnost. Takšna solata je vzgojena v  rastlinjakih, kjer je poskrbljeno za posebne, ugodne razmere. Vse je podrejeno hitri  rasti  in lepoti pridelka. V kratkem času,  zelo veliko vsega in doseže se hiter, velik uspeh. Solata za prodajo!« … je z nasmehom na obrazu, predavatelj, razložil malce zmedeni publiki.

»Popolnoma drugače je seveda na naših vrtovih. Zemljo pripravimo počasi in ljubeče. Ko solato posejemo, traja kar nekaj časa preden jo lahko porežemo. Treba jo je zalivati, rahljati zemljo in potrpežljivo čakati da zraste. A solata je drugačna.  Bolj je čvrsta, ne uvene tako hitro. Predvsem pa je bolj zdrava!« je nadaljeval gospod David Brierly.

Prispodobo je seveda tudi razložil: »In tako je tudi z našimi otroki. Preveč vsega, na hitro, jih za nekaj časa zares naredi izjemne in v ponos vsakemu staršu, a uspeh je ponavadi kratkotrajen. Tudi znanje je treba podajati počasi in ljubeče. Še pa prej je treba pripraviti dobro »podlago«. Kaj je »dobra podlaga« pri otroku? Otroštvo polno igre, igrač, ki vzpodbujajo domišljijo in kreativnost, veliko gibanja na prostem, ki pomaga razvoju možganov, veliko pravljic in zgodb primernih njihovi starosti. To je prava priprava otroka na šolo. Če ga že v najnežnejši dobi posadimo pred računalnik, se sicer res lahko hvalimo pred sorodniki kako zelo pameten je, vendar mu naredimo veliko škodo. To je tako, kot da bi dodali zemlji vse mogoče pesticide, ne glede na stranske učinke. Enako kot za solato velja za leta šolanja. Počasi in s pravo mero, ravno toliko, da se vzdržuje in krepi radovednost, zanimanje za svet. Pa veliko sonca za povrhu! Če dobiš vse odgovore, še preden si znal postaviti vprašanje,  boš kmalu izgubil interes.«

Modrost gospoda Brierlya, sploh ni samo njegova in nova. Starejši bralci mi bodo gotovo pritrdili. Včasih je veljalo, da se otrokom ne pove vsega. »To boš pa že še izvedel, ko boš večji!« so rekli.  Bili so pogovori pri katerih otroci niso imeli kaj iskati.  Pa se otroci zato niso čutili zapostavljene. Bili so varni v svojem malem svetu. Niso bili tako zdolgočaseni in pasivni, kot je današnja mladež.

Danes  mislimo, da moramo otrokom vse razložiti in jim pojasniti, ne glede na to kako majhni so. Velikokrat pojasnjujemo stvari dosti prezgodaj in tako žal, dosežemo ravno nasprotni učinek od želenega. Otroci vse prehitro postanejo naveličani, brez pravega zanimanja za svet okoli sebe. Če pa jih že slučajno kaj zanima, so pripravljeni poslušati le hitro, enostavno in površno razlago.

Naslednjič, ko boste mislili, da mora vaš malček  že pri šestih  izvedeti vse modrosti, se spomnite na obe vrsti zgoraj opisanih solat!

(objavljeno v brezplačniku Jeseniške Novice, 20.5.2011)