avtorica besedila: Simona Pajk, waldorfska učiteljica, razredna učiteljica 2. razreda na Waldorfski Osnovni Šoli Ljubljana

simona-pajk_portret

Vzgoja danes je zares eno najtežjih opravil  na svetu. Otroka dobimo brez navodil za uporabo in brez garancije, da bo  ob predpisanih pogojih dobro »deloval«. Včasih so veljali določeni vzorci, ki so jih vsi sprejemali in jih spoštovali, bili so splošno privzeti in nihče ni imel težav z ugotavljanjem kaj je prav in kaj narobe. Danes pa vsaka revija, vsak časopis, ali televizijska oddaja ponujajo nekaj drugega. Eni  trdijo, da je dobro otroku vse dovoliti, drugi bi uvedli strog režim, tretji (proizvajalci, kajpada) pa nas celo prepričujejo, da so bomboni in instant juhe najbolj zdrava hrana za otroke. Res je težko biti pameten! Celo javni šolski sistem kar naprej ponuja nekaj novega. Nove in boljše rešitve, ki jih čez nekaj let zavrže in ponudi  nove, »tokrat – pa zares – najboljše«! Še najbolje jo odnesejo tisti, ki zaupajo lastni intuiciji in vzgajajo  približno tako kot so bili vzgajani sami. Pri  tem so seveda ključni ljubeči starši, a dosledni in medsebojno usklajeni, če že babica ni za sodelovanje.

Če starši majhnega otroka stojijo za tistim kar rečejo, potem bodo tisto kar hočejo, vedno tudi dosegli. Moj dobri profesor gospod Keller  nas je večkrat opomnil, da nihče ne pripelje  golega otroka v vrtec ali šolo, preprosto  zato, ker dobro ve, da ga je treba obleči – in za tem stoji. Otrok pa to čuti in sprejema.  Pri majhnem otroku naj bodo starši tisti, ki odločajo. Kakšno predstavo o odraslih pa dobi majhen otrok, če ga straši sprašujejo: »Ali gremo domov?«, »Ali bomo jedli?« …ja kdo bo pa to vedel, če mama ali ata, ki sta » velika«  tega ne vesta?

Otrok naj bo otrok in ne pomanjšan odrasel!  Odloča lahko o zelo omejenih zadevah – recimo  s katero od ponujenih igrač se bo igral, kaj bo narisal, katero pravljico bo  poslušal, ne more pa odločati, niti sodelovati pri odločanju, o zadevah, za katere smo kompetentni in odgovorni  odrasli. Odrasli smo tisti, ki vemo kdaj je treba v posteljo, katera hrana je zdrava, koliko časa je sprejemljivo, da se gleda televizija in podobno.  

Otroci v pred pubertetnem obdobju morajo začutiti avtoriteto in jo spoštovati. Le tako se ji bodo v puberteti lahko zoperstavljali (kar je naraven in normalen pojav!). Če v puberteti ni ničesar čemur bi se zoperstavili, če se ni treba od ničesar osvoboditi, takrat nastane vakuum. Dostikrat je to praznina take vrste, da jo je treba zapolniti s pobegom v svet omame. 

Dobra stvar, ki je povezana z uspešno vzgojo je ta, da bogastvo ni pogoj za to, da boste otroka dobro vzgojili. Vse dobrine s katerimi se dandanašnje otroke dobesedno zasipa, imajo prej slab kot dober vpliv. Naj vas torej ne skrbi, če otrok že pri sedmih letih nima najnovejšega mobilnega telefona in računalniških igric. Dosti več boste  naredili, če  ga boste naučili plezati po drevesih in mu prebrali  zgodbe.

Največ kar morete za otroka narediti je to, da mu privzgojite voljo do življenja in do dela. Le tako bo lahko kos izzivom, ki mu jih prinaša negotova prihodnost. O tem kako, pa kdaj drugič.

(objavljeno v brezplačniku Jeseniške Novice, 28.1.2011)