WALDORFSKI VRTEC JE DRUGAČEN!

Waldorfski vrtci izvajajo program waldorfske vzgoje za predšolske otroke.

Waldorfska pedagogika (pedagogika Rudolfa Steinerja) izhaja iz antropozofije – duhovne znanosti in pojmuje otroka kot fizično, duševno in duhovno bitje. Otrok do sedmega leta starosti je odprt do sveta in ga sprejema predvsem preko svojih čutil. Nima še sposobnosti, da bi se distanciral od okolja, zato je vse, kar se v njegovi okolici dogaja in nahaja pomembno za njegov razvoj.

Cilji waldorfske pedagogike:

V središču naše pedagogike je spoštovanje otrokove individualnosti in dostojanstva. Naša velika skrb je, da otroštvo, ki je temelj vsake človekove biografije, ohranimo, varujemo in negujemo. Cilj waldorfske pedagogike je harmoničen razvoj otrokovih fizičnih, duševnih in duhovnih sil.

Pedagoška načela v waldorfskem vrtcu:

Vzor in posnemanje

Otrok se uči skozi posnemanje vsega, kar se dogaja v njegovem okolju. Vsaka odrasla oseba je otroku vzor. Vzgojiteljica zato vedno opravlja neko smiselno delo npr. gospodinjska in ročna dela, obenem pa zavestno spremlja dogajanje v igri otrok.

Ritem in ponavljanje

Življenje človeka in kozmosa poteka v ritmu. Za otroka je ritem zelo pomemben. Ne more ga ustvariti sam, zato mu ga moramo oblikovati odrasli. Ritmično izmenjavanje in ponavljanje dejavnosti pri otrocih vzbujata občutek varnosti. Otroka tako ne vznemirjajo stalne spremembe in negotovost, kaj se bo zgodilo.

V vrtcu se odlikuje dnevni ritem po načelu vdiha in izdiha. “Vdih” so dejavnosti, ki jih izvaja oz. vodi vzgojiteljica. Otroci so pri tem zbrani in ji sledijo. “Izdih” so dejavnosti, pri katerih otrok spontano izraža svoja doživetja in izkušnje. “Vdih” je npr. rajanje in poslušanje pravljice, “izdih” pa prosta igra.

Poleg dnevnega se upošteva tudi tedenski in letni ritem. V tedenskem ritmu se menjavajo umetniške in druge dejavnosti, letni ritem pa upošteva značilnosti letnih časov in njim pripadajoče praznike.

Ritmično izmenjevanje in ponavljanje dejavnosti pri otrocih vzbuja občutek varnosti, saj se otrok lahko prepusti ritmu in ga ne vznemirjajo stalne spremembe in negotovost, kaj se bo zgodilo.

V waldorfskem vrtcu se otrokom predvsem omogoča doživljanje sveta. Opisovanje, razlaganje, zavestno oblikovanje pojmov, razsojanje – vse to spada v kasnejši, šolski čas. Otroke ščitimo pred pretirano intelektualizacijo. Intelektualizacija majhnemu otroku škodi, saj mu napor pri razmišljanju jemlje življenjske sile, ki jih otrok potrebuje za izgradnjo telesa.

Otroci se v vrtcu družijo z vrstniki, ki jih spodbujajo v razvoju, izoblikujejo se prva prijateljstva, rešujejo se prve konfliktne situacije, vzpostavijo se socialni odnosi, otrok se nauči dajati in dobivati. Otroci imajo ustaljen red spanja in obrokov. Vsak dan negujemo čutila s preprostimi prstnimi igricami. Prav tako rajamo in prebiramo ali izvajamo pravljice.

V vrtcu negujemo:

- toplo, domače in mirno razpoloženje v udobnih in prilagojenih prostorih,

- prosto igro otrok ob skrbnem poseganju vzgojiteljice,

- socialno učenje s pravili in mejami,

- igrače in materiale iz naravnih materialov za razvoj čutil,

-bogate možnosti za prost razvoj gibanja,

- kratke rituale s pesmicami in reki ob obedu, umivanju rok in negovanju, pred odhodom na igrišče itn.,

- ritmično oblikovan dnevni ritem z dejavnostmi, ki otroku nudijo obliko in tistimi, ki jim puščajo svobodo,

- vsak dan igro na prostem,

- odnos do preproste vegetarijanske in polnovredne prehrane.

Vsebina waldorfske pedagogike

Vrtec želi biti čimbolj podoben domu. Urejen je prijetno in preprosto. Večina opreme je lesena. Del igralnice je preurejen v majhno kuhinjo. Vzgojiteljica kuha, peče, pomiva posodo, zaliva rože, šiva, plete, kvačka, rezbari,… medtem se otroci igrajo v kotičkih pregrajenih z lesenimi stojali. Vse igrače so narejene izključno iz naravnih materialov – lesa, volne, bombaža, svile. Naredi jih vzgojiteljica sama. Igrače so umetniško, a preprosto oblikovane. Spodbujajo otrokovo domišljijo in jih otrok lahko uporablja v različne namene. Npr. kos lesa je lahko lutka, likalnik, volan ali karkoli drugega. Poleg izdelanih igrač se otroci igrajo s kamenčki, kostanji, školjkami, storži, polžjimi hišicami, rogovilami, kosi lesa, peškami, pobarvanimi kosi blaga. Barve so umirjene, oblike pa zaobljene. Sluh negujemo s tihim govorom, pozornim poslušanjem drugega človeka in zvokov narave, primernim petjem in igranjem na otroško liro. To omogoča otroku prijetno počutje in neguje in spodbuja njegova čutila.