UČNI PROGRAM

Že od prvega razreda naprej se poučujeta dva tuja jezika (običajno angleški in nemški). Učenje tujih jezikov odstira kulturne pregrade med narodi in daje podlago za razumevanje.

Poleg običajnih predmetov, ki so skupni waldorfski in javni osnovni šoli, so za waldorfsko šolo značilni še umetniški predmeti. Učenci se učijo igranja na glasbila, imajo evritmijo, pa tudi praktične predmete – ročna dela, lesarstvo,…

EPOHA

Posamezni predmeti se v waldorfski šoli poučujejo v treh ali štiritedenskih učnih obdobjih oziroma epohah.

Predmet epohe je na urniku vsak dan v t.i. glavni uri, s katero se pouk začne, traja pa 105 minut. V obdobju epohe se učenci povežejo z neko temo, jo spozajo, obdelajo, utrdijo in preverijo naučeno. Pouk poteka ekonomično in intenzivno. Na epoho se navezujejo tudi ostali predmeti.

Če se pri epohi zgodovine učijo o starem Rimu, bodo pri ročnih spretnostih izdelali rimski akvadukt iz gline. Pri tem pa uporabili tudi matematiko, ko bodo morali zračunati pravilen naklon akvadukta, da bo voda po njem res pretočna.

Za otroka to pomeni, da se v določenem obdobju poglobljeno poveže z enim predmetom, si zanj vzame čas, saj mu ni treba biti ves čas pripravljen za pet ali šest predmetov hkrati.

EPOHE V PRVEM RAZREDU

V prvem razredu se slovenščina, matematika in spoznavanje okolja poučujejo v epohah, to pomeni, da se od tri do pet tednov zapored v glavni uri poučuje isti predmet. Tako imenovana glavna ura z učno snovjo spodbuja učenčeve sile sprejemanja in miselne predelave, to je tiste duševne in duhovne sile, ki so sveže in živahne predvsem zjutraj. V kasnejših urah so na vrsti predmeti, ki zahtevajo predvsem neprenehno vajo (tuji jeziki, glasba, slikarstvo, ročna dela…). Skozi tako oblikovan pouk se lahko učenci v glavni uri oziroma v tri do štiritedenskem obdobju poučevanja enega in istega predmeta resnično povežejo s snovjo. Ko je obdobje končano, se veselijo, da bo zdaj prišlo na vrsto nekaj “čisto novega”. S takšnim stilom učenja vzgajamo in negujemo zavestno pomnjenje in pozabljanje. Ugovor, da bodo otroci tisto, kar so delali tako zgoščeno nekaj tednov, kmalu pozabili, se ne ujema z izkušnjami. Vsebino, ki so jo obravnavali pred več meseci, so na začetku novega obdobja istega predmeta sposobni praviloma hitro in dobro obnoviti. Znano je tudi, da se v spominu najbolje ohrani tisto, s čimer se je človek intenzivno in z zanimanjem ukvarjal. Eden osnovnih namenov razrednega učitelja je, da predrami in neguje otrokovo potrebo in čut po lepem, umetniško bogatem, ker lahko otrok na ta način notranje bogato izkuša in spoznava svet. Učitelj uporablja zato pri pouku bolj opisne kot definirajoče metode. Njegove razlage so izredno slikovite.

Pouk slovenščine in matematike poleg poučevanja v epohah poteka tudi v rednih tedenskih urah, kjer se snov ponavlja in utrjuje.

ROČNA DELA

Bistvo ročnih del v waldorfski šoli ni, da bodo otroci postali rokodelci, pač pa, da postanejo popolnejša bitja. Briljanten matematik se mora najprej naučiti razmišljati “drugače” in prav tega se lahko nauči skozi ročne spretnosti.

Glavna motiva rokodelskih predmetov sta zadovoljstvo in ponos, da si delo dobro opravil.

Učenci izdelujejo različne predmete prilagojene različnim starostnim skupinam, glede na psihomotorične sposobnosti posameznega obdobja.