WALDORFSKI UČITELJ

Waldorfski učitelj/učiteljica lahko postane oseba, ki po diplomi iz katerekoli fakultete opravi še triletno, podiplomsko izobraževanje za waldorfske učitelje.

Za waldorfskega učitelja velja, naj bi bil človek “današnjega časa”, z  živimi mislimi, ki je v toku življenja spontan in ima čut za čudenje, za odkrivanje in raziskovanje.

Del usposabljanja je namenjen osebni rasti.

Biti waldorfski učitelj, ni le poklic, je način življenja.

Waldorfski učitelj mora imeti otroke iskreno rad, le tako lahko deluje v skladu z waldorfsko pedagogiko.

RAZREDNIK

Razrednik je učitelj, ki otroke spremlja od 1. do 9. razreda waldorfske osnovne šole. Poučuje večino predmetov – oziroma vse tiste, za katere se čuti usposobljen. Tuje jezike in umetniške predmete običajno poučujejo učitelji – specialisti. Dejstvo, da ni strogo specializiran za poučevanje enega samega predmeta mu preprečuje, da bi postal rutiniran in zdolgočasen pripovedovalec “starih zapiskov”. 

Razredniku takšen način dela daje možnost dobro spoznati vsakega učenca in ga vzpodbujati pri njegovem individualnem razvoju. Prav tako se med učiteljem in učenci zgradi pristen odnos in vzdušje medsebojnega zaupanja. Devet let je dolga doba in pri učencih, kakor tudi pri učitelju, pride v tem času do vrste globokih sprememb. V prvem razredu na primer približa otrokom pisano besedo, pripoveduje zgodbe in skrbi, da vzamejo učenci s seboj obleke in torbe, ko gredo domov. V devetem mora v precejšnji meri obvladati celo vrsto znanstvenih predmetov in se pred mladimi damami in gospodi vesti kot uglajen svetovljan. Ali ni nevarno, da bi se otroci naveličali gledati pred seboj vedno eno in isto osebo? – slišimo pogosto. Prav to se trudi razredni učitelj preprečiti s tem, da se spreminja skupaj s svojimi učenci. Ti mu tudi največ pomagajo pri njegovi samovzgoji, kot govori primer učiteljice, ki ni znala risati in je dolge noči presedela pred risalno desko; njen razred je v risanju sčasoma postal najboljši na celi šoli.

To, da je učitelj skupaj z učenci vseh devet let, mu omogoča, da jih zares dobro spozna, jih razume in jih ima rad tudi kasneje v višjih razredih, ko morda zaradi pubertete niso več tako “ljubki” kot so bili v nižjih razredih. To ima veliko prednost: učenec in učitelj se bolje spoznata in lažje sodelujeta – to učencem omogoča občutek varnosti, ki je potreben za zdravo odraščanje in dobro učenje.

Otrokom predstavlja avtoriteto, kateri lahko zaupajo. Vzdržuje trdne stike s starši, skrbi za otroke, neguje njihove odlike, jih varuje pred slabostmi. Njegova vloga je poučevanje in vzgoja.