KAM NAS JE PRIPELJALO POMANJKANJE ETIKE IN MORALE?

ŠIRJENJE ČLOVEŠKIH VREDNOT IN SRČNIH LASTNOSTI, KI SO KLJUČ DO SREČNEGA ŽIVLJENJA NA INDIVIDUALNI RAVNI, NA RAVNI DRUŽINE IN SKUPNOSTI  – prva od treh zaobljub DALAJLAME.

avtorica besedila: Simona Pajk, waldorfska učiteljica, razredna učiteljica 4. razreda na Waldorfski Osnovni Šoli Ljubljana (februar 2013)

simona-pajk_portret

Kam nas je pripeljalo pomanjkanje etike in morale v tem času, vsi zelo dobro občutimo.  Problem pomanjkanja obeh omenjenih kvalitet po mojem mnenju ni le pri vodilnih politikih, pač pa  tudi v vseh nas,  ki tako ali drugače toleriramo razne nepoštenosti.

Vsi v en glas trobimo, kako se bo moralo nekaj  spremeniti, da so potrebni globalni premiki v družbi, da je treba mladino drugače vzgojiti, zgražamo se nad nasiljem po šolah. Toda, ko  nanese beseda na to, da v waldorfski šoli, veliko skrb namenjamo tudi vzgoji etike in morale, se mnogi zdrznejo od strahu, češ »kako pa se bo otrok znašel v svetu, če ga preveč zavijate v vato in ga učite le o lepih stvareh«.

Pa mi dovolite nekaj pojasnil. Da bi otroke zavajali in učili, da zla na svetu ni, enostavno ne drži. Z zlom pa se otroci ne srečujejo preko računalniških igric  in bullyinga v razredu (bullying  – nasilje, izsiljevanje), pač pa preko zgodb. Zgodbe izbiramo tako, da so primerne njihovi starosti in razvojni stopnji. Pravljice, mitološke zgodbe, v višjih razredih pa biografije  znanih osebnosti. Preko zgodb se lahko brez suhoparnega moraliziranja učitelja naučijo, da zlo sicer obstaja, a se mu je moč zoperstaviti in zmagati brez nasilja. Naš cilj je vzgojiti ljudi, ki niso nasilni in niti ne naivni, pač pa modri.

Vstop v svet. Res mislite, da je otrok, ki  verjame v dobro, je vzgojen v etičnem in moralnem duhu, nepripravljen za vstop v svet odraslih!? No, če verjamete, da mora biti vsak odrasel pokvarjen, skorumpiran in nasilen, potem morda res ne. Če pa si resnično želite drugačno družbo o kateri vsi tako hitimo govoriti, potem pa je še kako pripravljen.

Seveda ne trdim, da se otroci v waldorfski šoli nikoli ne stepejo ali sprejo. Seveda se, saj je to del socializacije in odraščanja. Vendar pa na splošno lahko zatrdim, da nasilja na naši šoli ni! Kot primer – v Ljubljani v isto zgradbo hodijo tako prvošolčki kot  srednješolci, pa se vsi počutimo varne. Varnostnika imamo po novem zaposlenega le ponoči, da čuva novo zgradbo, prej ga sploh nismo imeli.

O stanju na šoli boste morda dobili boljši občutek iz opisa dogodka v mojem razredu, ki je bil sicer objavljen v  reviji Svitanje s prilogo Waldorfske novice.

NEKAJ IZ 4.B

Zgodilo se je že septembra, a  imam skrbno shranjeno v »skrinji spomina«.

6. šolska ura v 4.b. Ura dopolnilnega pouka. Učenci so imeli različne naloge: nekateri so morali dokončati delo glavne ure, drugi , ki so to delo že opravili, pa so lahko brali. V razredu je vladalo živahno, delovno vzdušje. Tišina ni bila obvezna.

/V predalu imam »opomnik« na katerega sem si zapisala, da tišina v razredu in popolna disciplina nista cilj!  Cilj je le radost ob delu in znanje./

Naenkrat se je živahnost umirila, otroci so utihnili. Dvignila sem pogled iznad zvezkov, ki sem jih pregledovala in eden od učencev mi je zašepetal: »Psst, Jin je zaspala!«

Pogled mi je zaplaval po razredu, deklica je  položila glavo na knjigo in sladko zaspala, vsi otroci v razredu pa so le še šepetali, po prstih pospravljali zvezke v omaro, da je ne bi zbudili.

Tišina in disciplina sta bili popolni in z namenom!

Na srečo solze tečejo potiho. Sicer bi jo zbudila jaz sama. Nepopisna sreča je, če si lahko v krogu tako čudovitih otrok. Nepopisno zadovoljstvo, če si šteješ vsaj  majčken delček zaslug za to, da so taki kot so….(z vso ponižnostjo – zares le majhen delček!).

In ker verjamem, da se na naši šoli take in podobne stvari dogajajo po vseh razredih, me ni strah prihodnosti. Oni bodo  znali gledati s srcem! 

 

VABIMO VAS NA PREDAVANJE

O pomenu vzgoje etike in morale

predavatelj: prof. dr. Miro Cerar, univ.dipl.prav.

12. marec 2013 ob 18. uri -  v Čebelarskem centru v Lescah

več informacij