avtorica besedila: Simona Pajk, waldorfska učiteljica, razredna učiteljica 3. razreda na Waldorfski Osnovni Šoli Ljubljana

simona-pajk_portret
V srednjem veku za gradnje katedral niso postavljali terminskih planov in rokov. Trajalo je, kolikor je trajalo. Zato res skoraj nobena gotska katedrala ni čisto dokončana, a kvaliteta dela je čudovita! Posamezni deli, detajli so neponovljivi! Podobno bi lahko opisali delo v waldorfski šoli. Ne delamo v časovnih okvirih, pač pa v določenih intervalih. In če na otroka pogledamo kot na »projekt«, verjamemo, da bo zmogel iz sebe narediti več in bolje, če mu ne bomo postavljali takih in drugačnih okvirov, pač pa bomo z njim počasi in vztrajno »gradili« in brusili detajle – tam, kjer je to mogoče.

To ne pomeni, da si kot učitelj ne postaviš okvirov, v katerih boš dosegel določene učne cilje. S poštevanko ne čakaš do devetega razreda – ampak jo preverjaš že od drugega razreda dalje. Pomembno pa je, da ob tem ne ustvarjaš nepotrebne panike in zaskrbljenosti, če otroku ne uspe takoj »na prvo žogo«. Strah in grožnje v stilu »če se ne boš naučil…« nikakor ne prispevajo k temu, da bi se otrok nekaj laže in hitreje naučil. Vsi -tudi odrasli – se raje in lažje lotevamo stvari, pri katerih lahko računamo na uspeh in pohvalo.

O domačih nalogah

zvezki-9
V waldorfski šoli domačih nalog v nižjih razredih ni. Prve domače naloge otroci dobijo šele pri dvanajstih letih, ko začnejo svet in učno snov dojemati na intelektualni ravni. Kot je splošno znano, so v mnogih primerih domače naloge »družinski projekti«. Starši sodelujejo, pomagajo, preverjajo … Verjamemo, da morata biti oče in mati – predvsem to, kar sta, torej oče in mati. Otroke morata vzgajati za življenje, učna snov pa je naloga učitelja!

Starši naj otrokom privzgojijo delovne navade s tem, da jih vključijo v družinsko življenje, jih učijo skrbeti za gospodinjstvo, jim z zgledom pokažejo, da je pomembno skrbeti tudi za druge, za naravo…

Idealno je, če je otrok odgovoren za gospodinjsko opravilo, ki je »samo njegovo«, da opravlja nekaj za dom samo on (ali ona) in nihče drug. Si predstavljate pomen za samozavest, če pred obiskovalci rečete: »Za to pa pri nas skrbi Janezek.« Tudi gibanje je za otroke izrednega pomena.

Prosto gibanje zunaj, tekanje, plezanje na drevesa, hoja… Si otroci z veliko domače naloge to lahko privoščijo? Nikakor ne, še zlasti, če jim naloge ne gredo ravno najbolje od rok. Vztrajnost starši lahko pomagajo otroku razviti s hojo v hrib. S tem bodo dosegli veliko več kot s tem, da silijo otroka, da vztrajno sedi za mizo in piše nalogo. Z nalogami je tudi sicer težava. Otroci, ki snov pri pouku razumejo, jo bodo po domači nalogi še vedno razumeli, otroci, ki jim snov že pri pouku ni bila jasna, pa bodo ob nalogi, ki je ne bodo znali, začutili le še večjo frustracijo. V waldorfski šoli dajemo več poudarka kvaliteti kot kvantiteti. Na primer: pri matematiki si prizadevamo, da otroci dobijo dobre, konkretne predstave o številih in računskih operacijah, ob tem delamo tudi vaje za utrjevanje – a le v sklopu pouka.

Za vse, ki bi želeli o waldorfski šoli izvedeti več, pripravljajo okroglo mizo, za katero bodo sedli starši otrok in dijakov, ki obiskujejo waldorfsko šolo v Ljubljani ali pa so jo že zaključili, bivši dijaki – študenti, waldorfski učitelji in direktor Waldorfske šole Ljubljana. Pogovor bo vodila Manca Košir, ki je tudi babica trem waldorfskim učencem. Okrogla miza bo v ponedeljek, 19. marca, ob 18.30 v dvorani Linhartove knjižnice v Radovljici.
                                                                                                             

(objavljeno v brezplačniku Jeseniške Novice – 9. marec 2012)