avtorica besedila: Simona Pajk, waldorfska učiteljica, razredna učiteljica 3. razreda na Waldorfski Osnovni Šoli Ljubljana

simona-pajk_portret
Še nekaj odgovorov na najpogostejša vprašanja, ki jih zastavljajo starši, ki razmišljajo o vpisu svojih otrok v v waldorfsko šolo…

Šolnina

Šolnina je seveda najbolj “vroča tema”. Waldorfska šola je zasebna šola in se le delno financira s strani države. Ker so programi javno veljavni in potrjeni s strani Ministrstva za šolstvo, država kljub vsemu namenja kar nekaj sredstev za izvajanje programa, del stroškov pa se pokriva s šolnino. Šolnina v Waldorfski šoli Radovljica bo v prvem letu znašala od 130 do 150 evrov mesečno (odvisno od števila vpisanih otrok). Šolnina pokriva nakup šolskih potrebščin (listi, zvezki, voščenke, čebelji vosek za oblikovanje, materiali za ročna dela…). Ker učbenikov ne uporabljamo, starši z nakupom potrebščin praktično nimajo stroškov, če odštejemo copate, suhe barvice in torbo. Nezanemarljiv podatek je tudi. da se otroci že od prvega razreda naprej učijo tako nemški in angleški jezik… Stroškov s plačevanjem raznih tečajev torej ni. Od prvega razreda dalje se otroci pri pouku glasbe učijo igranja na liro in flavto (pentatonično). Učijo se tudi pletenja in ustvarjajo iz različnih materialov, kar že spet pomeni, da ni potrebe po obiskovanju in plačevanju raznih kreativnih delavnic. Poleg kvalitetne izvedbe pouka zagotavljamo tudi kvalitetno organizirano preživljanje popoldanskega prostega časa, ko otroci čakajo na starše. zlasti velik poudarek se daje gibanju na svežem zraku, saj starši po zaključeni službi dostikrat nimajo časa za sprehode.

Po vsem naštetem – šolnina niti ni tako visoka, kajne. Še pojasnilo – v tujini so waldorfske šole ene najbolj prestižnih, kar pomeni, da imajo zelo visoke šolnine – in na žalost tudi le otroke premožnejših staršev. Razlog je v tem, da se morajo v tujini šole v celoti financirati same, v Sloveniji pa, kot rečeno, del sredstev prispeva država.

Verjamem, da bo kriza počasi naredila premike v naših glavah. Namesto da bomo denar trošili za drage avtomobile. nakupe računalnikov in igric in še drugih statusnih simbolov, ga bomo začeli pametno investirati. Naložba v otrokovo izobrazbo je gotovo dobra investicija!

Bo šola v Radovljici imela vseh devet razredov?

Seveda – a šele čez devet let. Začeli bomo s prvim razredom. Prihodnje leto bomo imeli tako drugi razred in spet enega prvega in tako naprej. Tak je začetek večine na novo odprtih waldorfskih šol. Postavljeno nam je bilo vprašanje, ali se ne bojimo, da morda kdaj ne bi bilo dovolj vpisa. Prihodnost nam je vsem neznana, vendar če sklepamo na podlagi izkušenj, ki jih imamo z vrtcem, se nam ni treba bati. Pred štirimi leti smo odprli prvi oddelek waldorfskega vrtca na Hrušici. Vpisanih je bilo šest otrok. Danes imamo dve enoti – na Hrušici in v Radovljici in vpisanih prek petdeset otrok, kar je celo več kot v Ljubljani.

Lahko bi jih sprejeli še več, če bi imeli prostorske in kadrovske kapacitete. Podatek govori sam zase. Dobro delo se samo hvali. Veseli smo, da nam zaupa toliko staršev, in trudili se bomo, da tudi v šoli zaupanja ne bomo izgubili.

Ali v waldorfski šoli res ni učbenikov?

zvezek-biologija

Drži. V waldorfski šoli nimamo učbenikov. Otroci si učbenike izdelujejo sami – vseh dvanajst let izobraževanja… Torej od prvega razreda osnovne šole do konca gimnazije. Snov, ki se obravnava v šoli, zapišejo v zvezke in tako oblikujejo svoje lastne učbenike. Lahko si predstavljate. da oblikovanje lastnega učbenika zahteva veliko zbranosti, razumevanja snovi in dela. Ne le, da se otroci s snovjo dobro povežejo, ob delu se krepi tudi volja! Mnogi zvezki so prave oblikovne mojstrovine, saj je zvezek tudi ocenjen. Seveda pa – zlasti v višjih razredih – otroci uporabljajo knjige za poglobitev snovi… To so knjige, ki si jih lahko izposodijo v knjižnicah ali celo najdejo na domačih policah. Pri predmetih, kjer je nujno branje besedil, kot so slovenščina, nemščina, angleščina…, učitelj priskrbi tiskani material.

Prihodnjič pa o tem, zakaj v nižjih razredih nimamo domačih nalog…

(0bjavljeno v brezplačniku Jeseniške Novice, 10. februarja 2012)